Za razliko od mnogih trditev na področju kozmetike vrednosti SPF ni mogoče oceniti na podlagi sestave izdelka ali izračunati zgolj na podlagi koncentracije UV-filtrov. Določiti jih je treba z validiranimi preskusnimi metodami, ki dokazujejo stopnjo zaščite, ki jo zagotavlja končni izdelek.
V Evropski uniji so izdelki za zaščito pred soncem urejeni kot kozmetični izdelki v skladu z Uredbo (ES) št. 1223/2009. Poleg upoštevanja Uredbe o kozmetičnih izdelkih morajo proizvajalci upoštevati tudi Priporočilo Evropske komisije 2006/647/ES o učinkovitosti izdelkov za zaščito pred soncem in trditvah v zvezi z njimi. To priporočilo določa načela za utemeljevanje trditev o izdelkih za zaščito pred soncem in je postalo splošno sprejeto merilo v celotni evropski kozmetični industriji.
Ali so testi SPF zakonsko obvezni?
Uredba o kozmetičnih izdelkih ne vsebuje posebnega člena, ki bi določal, da mora vsak izdelek za zaščito pred soncem opraviti test SPF. Vendar pa so proizvajalci zakonsko odgovorni za to, da so vse trditve o kozmetičnih izdelkih resnične, podprte z ustreznimi dokazi in da ne zavajajo potrošnikov.
Vrednost SPF je trditev o učinkovitosti. V skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 655/2013 morajo biti trditve o kozmetičnih izdelkih podprte z zadostnimi in preverljivimi dokazi. Ker številka SPF izraža merljivo stopnjo zaščite, se na splošno pričakuje, da se ta trditev utemelji z ustreznimi laboratorijskimi preskusi.
V praksi morajo kozmetični izdelki, ki se tržijo z navedbo zaščitnega faktorja SPF, vsebovati podatke o preskusih, ki dokazujejo, da je navedena stopnja zaščite točna.
Kaj meri SPF?
SPF, ali sončni zaščitni faktor, meri, kako učinkovito sončno kremo ščiti kožo pred ultravijoličnim B (UVB) sevanjem.
UVB-žarki so glavni vzrok za sončne opekline ter prispevajo k poškodbam kože in nastanku kožnega raka. Vrednost SPF označuje stopnjo zaščite, doseženo v nadzorovanih testnih pogojih.
Višja vrednost SPF na splošno zagotavlja večjo zaščito pred UVB-sevanjem, čeprav to povečanje ni sorazmerno. Na primer, SPF 50 ne zagotavlja dvakrat večje zaščite kot SPF 25.
Pomembno je, da SPF ne meri zaščite pred ultravijoličnim sevanjem A (UVA). Zaščita pred UVA-sevanjem se ocenjuje ločeno z uporabo posebnih preskusnih metod, za njo pa veljajo lastne regulativne zahteve.
Kateri preskusni postopki se uporabljajo?
Evropska smernica priznava mednarodno sprejete standardizirane metode za določanje učinkovitosti SPF.
SPF se tradicionalno meri z in vivo testi, pri katerih se sončno kremo nanese na kožo prostovoljcev v skrbno nadzorovanih laboratorijskih pogojih. Zmožnost izdelka, da upočasni z UV-žarki povzročeno rdečico kože, se nato primerja z neobdelano kožo, da se izračuna vrednost SPF.
V zadnjih letih so vse večji pomen pridobile tudi validirane metode in vitro. Znanstveni napredek in regulativna prizadevanja za zmanjšanje števila preskusov na prostovoljcih so pripeljali do razvoja alternativnih laboratorijskih metod za določene ocene sončnih krem. Glede na trditev in veljavne standarde se te metode lahko uporabljajo, če so bile ustrezno validirane.
Kako se razvrščajo navedbe o zaščitnem faktorju SPF?
Evropska komisija priporoča poenostavitev navedb na sončnih kremah, da bi bile za potrošnike lažje razumljive.
Namesto da bi se poudarjale zgolj natančne vrednosti SPF, se izdelki za zaščito pred soncem na splošno razvrščajo v štiri kategorije zaščite:
- Nizka zaščita
- Srednja zaščita
- Visoka zaščita
- Zelo visoka zaščita
Vsaka kategorija ustreza določenemu razponu vrednosti SPF. Na primer, izdelki z oznako SPF 50 ali SPF 50+ spadajo v kategorijo »zelo visoka zaščita«.
Ta pristop potrošnikom olajša primerjavo izdelkov, hkrati pa zmanjšuje tveganje zavajajočega trženja.
Kaj pa zaščita pred UVA-sevanjem?
Evropska priporočila poudarjajo, da morajo učinkoviti izdelki za zaščito pred soncem ščititi tako pred UVB- kot tudi pred UVA-sevanjem.
Za zagotovitev uravnotežene zaščite mora izmerjeni zaščitni faktor proti UVA-žarkom znašati vsaj eno tretjino vrednosti SPF, navedene na etiketi. Poleg tega mora izdelek izpolnjevati priporočena merila glede kritične valovne dolžine, ki dokazujejo širokospektralno zaščito pred UV-žarki.
Ko so te zahteve izpolnjene, lahko proizvajalci uporabljajo logotip UVA, ki je po vsej Evropi običajno prikazan na embalaži sončnih krem.
Ker testiranje UVA vključuje ločene postopke in merila ocenjevanja, se šteje za samostojen del ocenjevanja učinkovitosti sončnih krem.
Zakaj SPF ni mogoče izračunati po formuli?
Proizvajalci včasih med razvojem formulacije ocenijo pričakovani SPF na podlagi vrste in koncentracije uporabljenih UV-filtrov.
Vendar pa dejanska zaščita, ki jo zagotavlja končni sončni zaščitni izdelek, odvisna od številnih medsebojno povezanih dejavnikov, med katerimi so porazdelitev sestavin, velikost delcev, emulzifikacija, nastajanje filma na koži, značilnosti nanašanja izdelka ter stabilnost formulacije.
Že majhne spremembe v sestavi lahko znatno vplivajo na učinkovitost sončnega krema, tudi če se UV-filtri sami po sebi ne spremenijo.
Zatoostaja laboratorijsko testiranje končnega izdelka ključnega pomena.
Kateri izdelki morajo biti testirani glede zaščitnega faktorja SPF?
Vsak kozmetični izdelek, ki naj bi zagotavljal zaščito pred soncem, mora imeti dokaze, ki podpirajo navedbo zaščitnega faktorja SPF.
To vključuje tradicionalna sončna mazila ter izdelke, kot so vlažilci za obraz, dnevne kreme, podlage, balzami za ustnice, BB-kreme, CC-kreme in druga kozmetična sredstva, ki se tržijo z navedenimi vrednostmi SPF.
Čeprav se zaščita pred soncem predstavlja kot sekundarna prednost, se od proizvajalcev pričakuje, da utemeljijo navedeno stopnjo zaščite.
Zagotavljanje dolgotrajne učinkovitosti sončnega zaščitnega sredstva
Dokazovanje začetne vrednosti SPF je le del ocene izdelka.
Proizvajalci morajo prav tako zagotoviti, da sončna krema ohrani svojo učinkovitost skozi celoten predviden rok uporabnosti. Študije stabilnosti pomagajo preveriti, ali formulacija ostaja fizikalno in kemično stabilna ter ali UV-filtri v normalnih pogojih shranjevanja še naprej delujejo v skladu s pričakovanji.
Na učinkovitost sončnega krema lahko vpliva tudi združljivost embalaže, zlasti kadar bi lahko svetloba, kisik ali interakcije z embalažnim materialom vplivale na občutljive UV-filtre.
Pogosti razlogi za neuspeh izdelkov pri testiranju SPF
Včasih izdelki za zaščito pred soncem med laboratorijskim testiranjem ne dosežejo pričakovane stopnje zaščite.
To se lahko zgodi, ker UV-filtri niso optimalno uravnoteženi, ker formulacija na koži ne ustvari enakomernega zaščitnega filma, ker se aktivne sestavine sčasoma destabilizirajo ali ker odstopanja v proizvodnem procesu vplivajo na konsistenco izdelka.
Če testi pokažejo, da je izmerjena vrednost SPF nižja od navedene vrednosti, bodo proizvajalci morda morali spremeniti sestavo izdelka, prilagoditi navedeno vrednost SPF ali po izvedbi izboljšav ponoviti testiranje.
